OSNOVNO RAZUMEVANJE JOGA FILOZOFIJE IN ZGODOVINE JOGE
OSEBNO ali ONLINE IZVEDBA
Pridružite se mi na potovanju in raziskovanju filozofskih tem joge. Na enem edinstven vikendu (sobota in nedelja) boste spoznali osnove joge, skrite in zavite v tančico skrivnostnosti, skozi moj pogled. Družili se bomo v soboto in nedeljo od
9:00 do 15:00 ure. Opravljeni sodelujoči vikend se bo štel tudi vsem vam, ki se boste morda nekoč udeležili učiteljskega tečaja joge ali ga nameravate, tako, boste imeli že opravljenih 20 ur (od skupaj 300).
CENA: 312 eur.
Vikend tečaja se lahko udeležite tudi v individualni izvedbi osebno ali preko programa zoom-online, cena ostaja enaka !
Možno plačilo na dva obroka.
IN KAJ SE BOSTE NAUČILI ?
- Sprehodili se bomo skozi SUBTILNO ANATOMIJO JOGE in vse njene filozofske koncepte;
- Spoznali boste zgodovino joge, jame-nijame ali zakone in elemente, ki jih je omenil največji joga modrec Patanjali v joga sutrah, spoznali boste energije, nadije in delovanje živčnega sistema skozi joga pogled;
- Spoznali boste delovanje ČAKER in kako se kažejo neravnovesja v čakrah
- Naučili se boste kar 2 pomembni tehniki jogijevskega diha.
KDAJ: Po dogovoru individualno osebno ali online.
Dobrodošli.
In katere so JAME IN NIJAME ?
9:00 do 15:00 ure. Opravljeni sodelujoči vikend se bo štel tudi vsem vam, ki se boste morda nekoč udeležili učiteljskega tečaja joge ali ga nameravate, tako, boste imeli že opravljenih 20 ur (od skupaj 300).
CENA: 312 eur.
Vikend tečaja se lahko udeležite tudi v individualni izvedbi osebno ali preko programa zoom-online, cena ostaja enaka !
Možno plačilo na dva obroka.
IN KAJ SE BOSTE NAUČILI ?
- Sprehodili se bomo skozi SUBTILNO ANATOMIJO JOGE in vse njene filozofske koncepte;
- Spoznali boste zgodovino joge, jame-nijame ali zakone in elemente, ki jih je omenil največji joga modrec Patanjali v joga sutrah, spoznali boste energije, nadije in delovanje živčnega sistema skozi joga pogled;
- Spoznali boste delovanje ČAKER in kako se kažejo neravnovesja v čakrah
- Naučili se boste kar 2 pomembni tehniki jogijevskega diha.
KDAJ: Po dogovoru individualno osebno ali online.
Dobrodošli.
In katere so JAME IN NIJAME ?
1. JAMA
(Zakon vzdržnosti) je moralna oziroma etična omejitev, ki nadzira tudi naše misli. Navajajo pet zapovedi vedenja za dosledno ravnanje posameznika z zunanjim okoljem. Vzdržati se je potrebno krivic, laganja, kraje, čutnosti, pohlepa. Lahko jih razvrstimo v psihološko obliko: Ahimsa; Satya; Asteya; Brahmačarja; Aparigraha.
AHIMSA (ne-nasilje)
Namen vzdržnosti je očistiti astralne kanale, zbrati življenjsko energijo, usmeriti življenjsko silo za zdravje in duhovno uporabo. Vsaka od teh vzdržnosti je nadalje razdeljena v tri skupine: intelektualno, verbalno in fizično, saj obstajajo tri vrste nenasilja.
Intelektualno nenasilje (Baudhika ahimsa): glavni vir nenasilja je v našem umu, naš um odreja določene energije, ki se izražajo v naših mislih.
Besedno nenasilje (Vačika ahimsa): Ko osvojimo intelektualno nenasilje se izpopolni nenasilje govora (jezno govorjenje, žaljive izjave).
Fizično nenasilje (Šaririk ahimsa): pomeni ne raniti telo sočloveka ali pa svoje lastno, kar vključuje tudi nepravilno prehranjevanje in način življenja.
AHIMSA (ne-nasilje)
Namen vzdržnosti je očistiti astralne kanale, zbrati življenjsko energijo, usmeriti življenjsko silo za zdravje in duhovno uporabo. Vsaka od teh vzdržnosti je nadalje razdeljena v tri skupine: intelektualno, verbalno in fizično, saj obstajajo tri vrste nenasilja.
Intelektualno nenasilje (Baudhika ahimsa): glavni vir nenasilja je v našem umu, naš um odreja določene energije, ki se izražajo v naših mislih.
Besedno nenasilje (Vačika ahimsa): Ko osvojimo intelektualno nenasilje se izpopolni nenasilje govora (jezno govorjenje, žaljive izjave).
Fizično nenasilje (Šaririk ahimsa): pomeni ne raniti telo sočloveka ali pa svoje lastno, kar vključuje tudi nepravilno prehranjevanje in način življenja.
SATYA (resnicoljubnost)
Resnicoljubnost pomeni voditi naš um, govor in dejanja v skladu z resnico. Resnicoljubnost je rezultat našega uma, govora in dejanj, ki so združeni in harmonični, in jih označujemo kot tri splošne nosilce: um, govor in telo.
Intelektualna resnicoljubnost: človek jo živi, človek je Resnica. Izvajanje resnicoljubnosti povzroči miren um in miren intelekt (razum).
Besedna resnicoljubnost: dobro je govoriti resnico še bolje pa je govoriti resnico, oziroma nekaj, kar je drugim v korist. Drugi vidik je držati besedo.
Fizična resnicoljubnost: se pokaže v fizični dejavnosti. Resnica mora biti družena v umu, govoru in dejanju.
Resnicoljubnost pomeni voditi naš um, govor in dejanja v skladu z resnico. Resnicoljubnost je rezultat našega uma, govora in dejanj, ki so združeni in harmonični, in jih označujemo kot tri splošne nosilce: um, govor in telo.
Intelektualna resnicoljubnost: človek jo živi, človek je Resnica. Izvajanje resnicoljubnosti povzroči miren um in miren intelekt (razum).
Besedna resnicoljubnost: dobro je govoriti resnico še bolje pa je govoriti resnico, oziroma nekaj, kar je drugim v korist. Drugi vidik je držati besedo.
Fizična resnicoljubnost: se pokaže v fizični dejavnosti. Resnica mora biti družena v umu, govoru in dejanju.
ASTEYA (ne-kraja)
V jogi ne-kraja označuje fizično ne-krajo.
Intelektualna ne-kraja: je za mnoge najtežja, ker to kaže na to, da ne bi smeli niti pomisliti na našo željo, da bi nekomu nekaj vzeli.
Besedna ne-kraja: se razume, da ne smemo besedno raniti dostojanstva drugega, njegovega ponosa ipd.
Fizična ne-kraja: je prisvajanje nečesa, česar nismo zaslužili in kar nam ne pripada.
V jogi ne-kraja označuje fizično ne-krajo.
Intelektualna ne-kraja: je za mnoge najtežja, ker to kaže na to, da ne bi smeli niti pomisliti na našo željo, da bi nekomu nekaj vzeli.
Besedna ne-kraja: se razume, da ne smemo besedno raniti dostojanstva drugega, njegovega ponosa ipd.
Fizična ne-kraja: je prisvajanje nečesa, česar nismo zaslužili in kar nam ne pripada.
BRAHMAČARJA (celibat)
Številne tradicije razlagajo Brahmacharjo kot spolno vzdržnost z namenom preuserjanja spolne energije od duhovnosti k spolni rasti. Razlagamo jo tudi kot obvladovanje lastnih dejanj in iskanje izpopolnitve čutnih poželenj.
Intelektualni celibat navaja: "Zaradi prebuditve močnih poželenj je sila uma razpršana". Glavni namen celibata je zbrati, pa tudi ohraniti energijo prane, ki se izraža za ta vitalni organ.
Besedni celibat: nakazuje človekov govor oziroma nadzor nad človekovim govorom v zvezi z seksualnimi izrazi.
Fizični celibat: Ljubljenje je način usmerjanja velikih količin pranične energije izven vašega telesa. Pomeni skrbno izbiro spolnih partnerjev in zagotovilo, da spolnost temelji bolj na ljubezni kot na "neprimerni" spolnosti.
Številne tradicije razlagajo Brahmacharjo kot spolno vzdržnost z namenom preuserjanja spolne energije od duhovnosti k spolni rasti. Razlagamo jo tudi kot obvladovanje lastnih dejanj in iskanje izpopolnitve čutnih poželenj.
Intelektualni celibat navaja: "Zaradi prebuditve močnih poželenj je sila uma razpršana". Glavni namen celibata je zbrati, pa tudi ohraniti energijo prane, ki se izraža za ta vitalni organ.
Besedni celibat: nakazuje človekov govor oziroma nadzor nad človekovim govorom v zvezi z seksualnimi izrazi.
Fizični celibat: Ljubljenje je način usmerjanja velikih količin pranične energije izven vašega telesa. Pomeni skrbno izbiro spolnih partnerjev in zagotovilo, da spolnost temelji bolj na ljubezni kot na "neprimerni" spolnosti.
APARIGRAHA (ne-pohlep)
Izpolnjujoč ne-pohlep, človek prepozna naravo uma in uvidi, da nismo um. Pomeni razlokovanje med tem, kar resnično potrebujemo, ne smemo iti preko svojih meja duhovne posesti, potrošništvo to pot otežuje. Ne smemo vizično vzeti, umsko želeti ali besedno poskušati prevarati nekoga in si pridobiti nekaj, kar ni naše.
Intelektualni ne-pohlep: vzpostavimo z meditacijo. Ko je naš intelekt zatopljen v globoke misli, ušesa ponavadi nič ne slišijo. Intelekt ima moč razlikovati, kaj je harmonično in kaj ne za naša čutila in naše bivanje, zato moramo znati uporabiti naš intelekt, ki nas bo usmeril in nazakal kaj je primerno za naša čutila.
Besedni ne-pohlep: ne smemo uporabljati očarljivih ali grozljivih besed, ki vzpodbudijo čutila v nas ali drugih.
Fizični ne-pohlep: pomeni ne biti preveč navezan na lastno družino ali druge ljudi. ne smete biti fizično ljuboumni ali pa zavistni, ko vidite, da so ljudje okoli vas uspešni pa tudi njihove družine.
Izpolnjujoč ne-pohlep, človek prepozna naravo uma in uvidi, da nismo um. Pomeni razlokovanje med tem, kar resnično potrebujemo, ne smemo iti preko svojih meja duhovne posesti, potrošništvo to pot otežuje. Ne smemo vizično vzeti, umsko želeti ali besedno poskušati prevarati nekoga in si pridobiti nekaj, kar ni naše.
Intelektualni ne-pohlep: vzpostavimo z meditacijo. Ko je naš intelekt zatopljen v globoke misli, ušesa ponavadi nič ne slišijo. Intelekt ima moč razlikovati, kaj je harmonično in kaj ne za naša čutila in naše bivanje, zato moramo znati uporabiti naš intelekt, ki nas bo usmeril in nazakal kaj je primerno za naša čutila.
Besedni ne-pohlep: ne smemo uporabljati očarljivih ali grozljivih besed, ki vzpodbudijo čutila v nas ali drugih.
Fizični ne-pohlep: pomeni ne biti preveč navezan na lastno družino ali druge ljudi. ne smete biti fizično ljuboumni ali pa zavistni, ko vidite, da so ljudje okoli vas uspešni pa tudi njihove družine.
2. NIYAMA
(Zakon izpolnjevanja dolžnosti) je etična dolžnost ali azpoved, ki predpostavlja disciplino v dejanjih in postopkih ter v obnašanju do samega sebe. Navajajo pet načinov ravnanja s samim seboj:
ČISTOST (šauča)
Ima dve ravni. Zunanjo in notranjo. Telo se očisti z vodo, um z resnicoljubnostjo, duša pa z znanjem in zmernosjo.
Intelektualna čistost:, predstavlja izpolnjevanje zaobljube dviganja naših misli in čustev na višjo raven. Vključuje namero za redno prakso joge, ali ponavljanje svetega simbola OM ali kake druge mantre.
Besedna čistost: predstavlja čistost govora, ki se lahko doseže z izvajanjem čistega, močnega petja (badžan), ali z dihalnimi tehnikami.
Fizična čistost: se izvaja notranje in zunanje. Zunanja čistost pomeni, da se telo umiva z vodo in milom (ali triphalo), telo ohranimo čisto z rednim izvajanjem asan, in muder. Notranja čistost poleg čistih misli vključuje tudi redna čiščenja telesa z Šat krija-mi oziroma čistilnimi tehnikami kot so: čiščenje želodca (Dhauti); čiščenje debelega črevesa (Basti); čiščenje nosu/sinusov (Nasti); čiščenje sončnih/luninih kanalov, oči (Trataka) ; trebušno čiščenje (Nauli); čiščenje z loščanjem lobanje (Kapala bhati).
Ima dve ravni. Zunanjo in notranjo. Telo se očisti z vodo, um z resnicoljubnostjo, duša pa z znanjem in zmernosjo.
Intelektualna čistost:, predstavlja izpolnjevanje zaobljube dviganja naših misli in čustev na višjo raven. Vključuje namero za redno prakso joge, ali ponavljanje svetega simbola OM ali kake druge mantre.
Besedna čistost: predstavlja čistost govora, ki se lahko doseže z izvajanjem čistega, močnega petja (badžan), ali z dihalnimi tehnikami.
Fizična čistost: se izvaja notranje in zunanje. Zunanja čistost pomeni, da se telo umiva z vodo in milom (ali triphalo), telo ohranimo čisto z rednim izvajanjem asan, in muder. Notranja čistost poleg čistih misli vključuje tudi redna čiščenja telesa z Šat krija-mi oziroma čistilnimi tehnikami kot so: čiščenje želodca (Dhauti); čiščenje debelega črevesa (Basti); čiščenje nosu/sinusov (Nasti); čiščenje sončnih/luninih kanalov, oči (Trataka) ; trebušno čiščenje (Nauli); čiščenje z loščanjem lobanje (Kapala bhati).
ZADOVOLJSTVO / ZADOVOLJITEV (santoša)
Uči nas zadovoljstva s tem, kar imamo in kar smo, na materialni in telesni ter intelektualni ravni.
Intelektualno zadovoljstvo: pomeni biti psihološko pripravljen, da opravite z vsem česar ne potrebujete.
Besedno zadovoljstvo: pomeni opustitev klepetanja in pretirane zgovornosti.
Fizično zadovoljstvo: pomeni, da nismo na nikakršen koli način nasilni do kogarkoli ali česarkoli.
Uči nas zadovoljstva s tem, kar imamo in kar smo, na materialni in telesni ter intelektualni ravni.
Intelektualno zadovoljstvo: pomeni biti psihološko pripravljen, da opravite z vsem česar ne potrebujete.
Besedno zadovoljstvo: pomeni opustitev klepetanja in pretirane zgovornosti.
Fizično zadovoljstvo: pomeni, da nismo na nikakršen koli način nasilni do kogarkoli ali česarkoli.
VZDRŽNOST / SAMODISCIPLINA (tapas)
Beseda Tapas izvira iz glagola "goreti", žgoče hrepenenje. Spodbuja nas, da razvijemo odločnost in navdušenje tako za jogijsko prakso kot za delo nasploh.
Intelektualna vzdržnost: pomeni umirjanje uma. V mentalni zavesti človeštva tečeta dva tokova. En na področju misli, drugi pa na področju čustev (misel pomeni, ko si lahko rečemo, da lahko nekaj naredimo: čustvo pa je strah, ko se bojimo tega). Potrebno je uravnovesiti ta dva tokova.
Besedna vzdržnost: pomeni, da se vzdržimo glasovnega vznemirjanja, izogibamo se grenkim in ostrim besedam.
Fizična vzdržnost: sposobnost upreti se lakoti, vročini, mrazu, izgubi ali dobitku. Potebno je biti zmeren pri vseh dejavnostih, uravnavati je potrebno naše delo kakor tudi duhovne dejavnosti, da ne pride do čezmerne fizične, mentalne ali duhovne izčrpanosti.
Beseda Tapas izvira iz glagola "goreti", žgoče hrepenenje. Spodbuja nas, da razvijemo odločnost in navdušenje tako za jogijsko prakso kot za delo nasploh.
Intelektualna vzdržnost: pomeni umirjanje uma. V mentalni zavesti človeštva tečeta dva tokova. En na področju misli, drugi pa na področju čustev (misel pomeni, ko si lahko rečemo, da lahko nekaj naredimo: čustvo pa je strah, ko se bojimo tega). Potrebno je uravnovesiti ta dva tokova.
Besedna vzdržnost: pomeni, da se vzdržimo glasovnega vznemirjanja, izogibamo se grenkim in ostrim besedam.
Fizična vzdržnost: sposobnost upreti se lakoti, vročini, mrazu, izgubi ali dobitku. Potebno je biti zmeren pri vseh dejavnostih, uravnavati je potrebno naše delo kakor tudi duhovne dejavnosti, da ne pride do čezmerne fizične, mentalne ali duhovne izčrpanosti.
PROUČEVANJE SVETIH BESEDIL / PREUČEVANJE SAMEGA SEBE, RAZMIŠLJANJE O SAMEM SEBI (svadhjaja)
Vedno znova se sprašujemo, kateri trenutki vplivajo na naše vedenje. Veliki modrec Vjasa definira samopreučevanje kot recitianje mantre OM in pa Gayatri mante, Puran ter Upanišad.
Intelektualno samoproučevanje: pomeni izvajanje tehnik meditacije na zvok OM,in petje manter.
Besedno samoproučevanje: se izvaja z glasnim branjem svetih besedil.
Fizično samoproučevanje: pomeni pravilno legotelesa,skupaj z fizičnim načinom življenja,zavedanje tega kaj lahko vašetelo stori skupaj z zavestjoin disciplino čutil.
Vedno znova se sprašujemo, kateri trenutki vplivajo na naše vedenje. Veliki modrec Vjasa definira samopreučevanje kot recitianje mantre OM in pa Gayatri mante, Puran ter Upanišad.
Intelektualno samoproučevanje: pomeni izvajanje tehnik meditacije na zvok OM,in petje manter.
Besedno samoproučevanje: se izvaja z glasnim branjem svetih besedil.
Fizično samoproučevanje: pomeni pravilno legotelesa,skupaj z fizičnim načinom življenja,zavedanje tega kaj lahko vašetelo stori skupaj z zavestjoin disciplino čutil.
UGLASITEV Z BOGOM / ZAUPANJE V VIŠJO SILO (Išvara pranidhana)
Pomeni popolno prepustitev božanskemu,sprejetje načela,daobstaja nekaj višjega, opominja nas,da je ta višja sila povsod okoli nas.
Pomeni popolno prepustitev božanskemu,sprejetje načela,daobstaja nekaj višjega, opominja nas,da je ta višja sila povsod okoli nas.
3. ASANA
V Patanjalijevih Joga sutrah je zapisana definiciija jogijskih asan: "Sthiram sukham aasanam", kar pomeni "tisti položaj, ki je udoben in stabilen". Cilj asan je očistiti telo in ga pripraviti na dolge ure meditiranja, ki so poterbne, da dosežemo stanje samadhi. Asane omeni le trikrat, navedeni sta dve lastnosti: stabilnost in hkrati lahkotnost. Stanje občutka posameznika v določenem položaju je subjektivno, iz tega sledi pet stopenj, ki tvorijo položaj: mentalna uglasitev z položajem, torej občutek ko zavzamemo položaj, ki je pri vsakem položaju različen. Naslednji element je premakniti se v položaj nežno, gladko in harmonično.Sledi negibnost položaja, um vedno sledi občutkom. Nato se premaknemo iz položaja ven, to je treba narediti z enim gibom, in peti element je popolna relaksacija, obdobje počivanja pred prehodom v nasledni položaj.
4. PRANAJAMA
Jama pomeni nadzor; prana pa je življenjska sila. Pranajama pomeni nadzor oziroma usmerjanje življenjske sile ali energije. Dihanje je zunanji odraz prane. Prana je naše lastno življenje, sila, ki povzroča, da se gibljemoin mislimo. Človeško telo, ni odvisno samo od dejavnikov hranjenja, ki jih vsebuje krvni obtok, temveč tudi od vsebnosti kisika in prane. Tako kot uma vpliva na dihanje, je mogoče tudi z dihanjem vplivati na um. Z izvajanjem zavestno vodenega diha se umirita telo in um.
5. PRATJAHARA-ODMIK ČUTIL NAVZNOTER
Pomeni odtegnitev ali utišanje čutov. Celota naše zavesti: zavest, podzavest, pred-zavest, ne-zavest in nad-zavest se imenuje čitta (chita). Sestavljena je iz treh ločenih funkcij: Um ali čutilni organ (manas); Intelekt oziroma razum (buddhi) in ego (ahamkara). Ko je um sposoben nadzirati čute, se moteči vplivi zunanjosti zmanjšajo, um pa se nato lahko osredotoči na druge stopnje. Umik čutov je jogijska tehnika, s katero povzročimo, da se naravno navzven obrnjene sile čutilnih organov obrnejo navznoter. Umik čutil se zgodi, ko oseba disciplinira svoje organe čutil, tako, da sledijo razumu. Tako se čutila zlahka umaknejo od predmetov zaznave. Ko so zunanji predmeti zaznave prisotni, jih čutila brez ukaza razuma ne prepoznajo. V stanju umika čutil se sam um loči od zunanjih predmetov zaznave in se obrrne navznoter.
6. DHARANA
Pomeni popolno osredotočenost ali koncentracijo uma, oziroma sposobnost usmeriti um na en dam predmet in s pozornostjo ostati pri njem. Dejanje koncentracije je mogoče izvesti le takrat, ko je um osvobojen motenja. Koncentracija je zadrževanje uma na posemeznem predmetu, ko se naučimo odmika čustev se začne koncentracija. Ko se naučimo koncentracije se lahko prične meditacija. Za večino je koncentracija nenamerna in brez kontrole. Koncentracija je rezultat moči čutov nad umom. Pomembno je, da se hoteno in zavestno koncentriramo glede česarkoli se um odloči, pomeni tudi, da smo zavestno sposobni vztrajati v stanju koncentracije tako dolgo, kot to zahteva vaja.
7. DHJANA- MEDITACIJA
To je stanje meditacije s poppolno osredotočenostjo uma. Meditacija je mentalna dejavnost, ki prežema občutke. Meditacija pomeni ostati popolnoma pri miru, tako fizično kot v mislih. Je nadzor uma brez napora, ne da bi se čustveno vzburili med procesom. Med mesitacijo pustimo za seboj subjektivne miselne vzorce, pričakovanja in čustva, stvari vidimo takše kakršne so, meje se razblinijo, zlijemo se z objektom svoje meditacije., dihajoči in dih postaneta dihanje samo. Med meditacijo se je treba prepustiti, ne želimo ničesar-nobenih misli, občutkov ali zaznavanj.
8. SAMADHI (kontemplacija)
Stanje razsvetljenja, popolne združitve z absolutnim, utišani so vsi vrtinci, kar pomeni, da jogi prevzame poopln nadzor nad umom. Kontemplacija je podaljšanje meditacije, pomeni večno intuicijo in pomeni razsvetljenje ali popolna manifestacija spiritualne intuicije. Koncentracija, meditacija in kontemplacija vedno delujejo skupaj, to nepretrgano delovanje se imenuje samjama. Prav ponavljajoča se izkušnja samadhija je tista, ki prinese popolno osvoboditev (kaivalja), poznano kot Božja zavest.
